Dnevna časopisa "La Repubblica" in "La Stampa", ki veljata za vodilna italijanska tiskana medija, sta naprodaj. Za nakup se zanima tudi zaupnik predsednice vlade Giorgie Meloni, kar vzbuja zaskrbljenost glede medijske raznolikosti v Italiji.

V Torinu je približno sto protestnikov med splošno stavko v Italiji vdrlo v prostore dnevnika La Stampa. Policija je identificirala 34 osumljencev. Dogodek so obsodili politiki iz levega in desnega političnega pola, vključno s premierko Giorgio Meloni.

Gruzijski opozicijski radikalec Aleko Elisashvili, ki je bil v Rusiji avgusta letos v odsotnosti obsojen na šest let zapora zaradi sodelovanja v bojih na strani ukrajinske vojske, je bil aretiran zaradi poskusa požiga zgradbe sodišča v Tbilisiju. Elisashvili, eden od voditeljev opozicijske koalicije "Lelo-Močna Gruzija", je po navedbah gruzijskega notranjega ministrstva poskušal zažgati pisarno sodišča v Tbilisiju. Po podatkih preiskave je Elisashvili zamaskiran z masko razbil okno pisarne s kladivom, vstopil v zgradbo, polil vse z bencinom, vključno z dokumentacijo in tehniko, nato pa poskušal zažgati. Pri tem so ga ujeli varnostniki.

V Torinu je okoli sto protestnikov, ki so se udeležili shoda v podporo Palestini, vdrlo v prostore časopisa La Stampa. Protestniki so prebili osrednji vhod, pisali grafite na stene, razmetavali papirje in knjige ter pred vhod pustili gnoj. Italijanski novinarji so protest obsodili kot napad na svobodo tiska.

Poleg že znanih medijev je Forattini ustvarjal tudi za QN, znan pa je bil po svojih ilustracijah za La Stampa. S svojo satirično risbo je kritično obravnaval 50 let italijanske zgodovine.

Vladimiro Zagrebelsky, ki je bil med letoma 2001 in 2010 sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, je umrl v Gressoneyju v starosti 85 let. V svojem zadnjem prispevku za La Stampo je pisal o razvoju državljanskih pravic v povezavi z okoljem.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je med obiskom v Roveretu poudaril, da vojne v sedanjem zgodovinskem trenutku prinašajo sence 'temnih obdobij' preteklosti, kar je v nasprotju z željami in pričakovanji. Poleg tega je bila izražena kritika do Nacionalnega združenja sodnikov (ANM) in njegovega predsednika Cesareja Parodija, ki naj bi po mnenju kritikov 'napadli pravosodje'. V ločeni izjavi je Paolo Crepet komentiral politične razmere, poudarjajoč pomen osredotočenja na sedanjost namesto na zgodovinske predsodke.